Poletje neskončnih možnosti

V teh počitniških poletnih mesecih smo ljudje kar malo bolj veseli. Veliko je sonca, gremo na dopust, se malo odpočijemo od vsakodnevnih skrbi in ne razmišljamo toliko o problemih. Teh nekaj tednov se imamo po navadi bolje kot preostanek leta. Dopust mine in kaj hitro smo v starih kalupih skrbi, problemov in utrujenosti.

Pa je res potrebno, da je tako? Leto za letom?

Že Albert Einstein je rekel: Svet, ki smo ga ustvarili, je posledica našega mišljenja. Ne moremo ga spremeniti, če ne spremenimo razmišljanja.

In to resnično drži. Celo življenje delamo to, kar drugi pričakujejo od nas. Že od malega. Če si kot mali otrok »preveč« zvedav in s »preveč« domišljije, ti starši hitro razložijo, da tega ne počni več, da si čuden, kaj bodo pa drugi rekli. Te utišajo, ker ne vedo, kako bi drugače odreagirali, saj so tudi z njimi ravnali isto in ta vzorec obnašanja, ki so ga prejeli od svojih staršev, sedaj prenašajo na svoje otroke. Pa s tega mesta ne mislim tega kot sodbo staršev in jim tudi ni za zameriti, saj drugače ne znajo in poznajo. Jaz sama sem bila tudi zelo zvedav otrok, s tisoči vprašanj, na katere niti nisem dobila odgovorov, saj so bila za čas mojega otroštva to kar nenavadna vprašanja. In za to sem hvaležna, saj sem že kot mali otrok raziskovala in si razvijala domišljijo. Moji starši so delali in veliko se je z mano ukvarjala moja sestra, ki me ni ukalupljala, kot bi me mogoče starši. Nato je sledila šola, osnovna, srednja in fakulteta, kjer se je ta koncept, kaj je prav in kaj narobe in kako naj bi bilo in kako ne, kar vsedel v mojo podzavest. Začela sem bolj delovat iz iskanja rešitev, vendar sta me moja zvedavost in raziskovanje drugačnih možnosti vodila naprej. Prebrala sem ogromno knjig, poizkusila različne tehnike. Spoznavala sem, da ne rabim bit takšna kot vsi ostali, da tudi če sem drugačna, lahko vseeno funkcioniram. Včasih je bilo malo lažje, včasih malo težje. Ko pa sem spoznala orodja Access Consciousness, sem imela občutek, kot da sem spoznala nekaj, kar sem nekoč že poznala, pa sem na to kar malo pozabila. Orodja in procese ter Access Barse uporabljam v vsakodnevnem življenju in na vseh področjih. In ugotovila sem, da moje življenje s tem postaja bolj ekspanzivno in lahkotnejše. Kako je lahko še boljše kot to?

Vendar pa na tej poti raziskovanja drugačnih možnosti velikokrat naletiš na ovire, ki te lahko kaj hitro odvrnejo od tega, da bi raziskoval naprej, kaj je dobro in prav zate. Predvsem se te dotaknejo sodbe ljudi, ki ne morejo, nekateri pa tudi nočejo videti in razumeti, da edino ti veš, kaj je dobro zate. Z veseljem ti razložijo, kako si napačen, če si drugačen ter, da tega ne potrebuješ in da bodi zadovoljen s tem, kar imaš.

Včasih so me te sodbe drugih ljudi ganile, zaradi njih sem se pomanjševala in sodila še sama sebe. Vendar prideš do točke, kjer rečeš DOVOLJ. Zakaj bi se jaz sodila zaradi drugih ljudi, ko sledim mojemu vedenju? Nič več. Danes sodbo preprosto ozavestim, pa če je izrečena naglas ali jo samo zaznam, da prihaja od nekoga in vem, da je to samo ena od energij, ki so prisotne okoli nas. Ne naredim jo niti za napačno, niti za pravilno. Preprosto je samo zanimiv pogled, da ima nekdo tak pogled o meni.

Ljudje bodo o nas imeli vedno neko mnenje, pa naj bo to pozitivno ali negativno. Ampak, kakor te nekdo »ocenjuje«, te sodi. Sodbe so lahko pozitivne ali negativne in ljudje se veliko lažje osvobodimo negativnih sodb, na pozitive pa kar nekako pozabimo, saj menimo, da če pozitivno mislimo o nekomu, je to že dobro. Vendar je to samo naša misel, ki s človekom, o katerem mislimo, mogoče nima toliko skupnega, kot je na prvi pogled videti. Je naš zaključek na to kar vidimo in slišimo. In je sodba.

Če pa ob neki misli, ki ti prešine tvoj um, ne greš v zaključek, ampak si rečeš, zanimiv pogled, da imam tak pogled, te to postavi na mesto, kjer ne pripenjaš pozitivnega ali negativnega predznaka, ampak preprosto je, kakor je. Dejansko se ne poglabljaš v to, ne poskušaš razumeti, ampak si preprosto prisoten s to mislijo. In ko deluješ iz zanimivega pogleda NE MOREŠ SODITI. Sodbe so tiste, ki zastrupljajo vse okoli sebe. Nikoli ne moreš vedeti, kaj je dobro za drugega človeka, če deluješ iz zaključkov in sodb. In edino vsak človek zase ve, kaj je dobro zanj. Če si postavi vprašanje in začne izbirati to, kar je dobro zanj in ne to, kar drugi pričakujejo od njega.

Ko deluješ iz vprašanj, namesto iz odgovorov in zaključkov, začneš delovat iz čisto drugega mesta. Postopno začenjaš dobivati zavedanja o čisto drugačnih, neskončnih možnostih, ki so ti na voljo.

In o tem je govoril tudi Einstein in mnogi drugi znanstveniki ter reformatorji, ki ne bi nikoli toliko dosegli in iznašli, če bi delovali iz fiksnih stališč in zaključkov, namesto iz vprašanj. Vprašanja so tista, ki nas pripeljejo naprej, v svet neskončnih možnosti, ki so onkraj tega, kar nam daje na razpolago naš um.

Če pa delujemo izključno iz našega uma, se bomo vedno znova in znova vračali na vsakodnevno rutino in avtopilota. In smo spet pri Albertu Einsteinu, ki je izjavil: Blaznost je vedno znova in znova ponavljati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate.

Torej, kaj si boste izbrali? Svet, ki ga poznate in vas je pripeljal do tukaj, kjer ste zdaj?

Ali to resnično deluje za vas?

Ali si izbirate več zase in za ta svet? Svet neskončnih možnosti, ki je neotipljiv in neznan, vendar vas lahko pripelje onkraj vsega, kar ste do sedaj vedeli in poznali? Do tja, kjer veste, da je mogoče priti, vendar si do sedaj to niste izbirali?

Vse je izbira in edino vi veste, kaj deluje za vas. In nobena izbira ni pravilna ali napačna, je samo izbira, ki vas lahko pripelje do tja, kjer si resnično želite biti in delovati.